O antiromanipa tano jekh posebno rasistikani struktura, ideologia, hem odola dušmanipaskere predrasude so usmerinenape protiv o roma. Odova odnosinelape te na humanitarinenpe, te duralkerenpe hem te frden e romen, baš odoleske so tane roma. O antiromanipa ladžavkerela o principi so sa e manušen isi isto vrednost hem hakia. Odova osnovinelape ko biravnopravno manušikani norma so anela dži ko biravnopravno zorjakoro deliba hem o sredstvia.
Odola antiromane predrasude tane butfar disave stereotipično prestave bašo o roma so čhorena, so hovavena ja tane bezobrazno. Akala stavia deluinena ko roma sako dive keda ola hošinena dušmanluko ko o javno društvo.
Odova so posebno šaj te vakerelpe so označinela o antiromanipa tano so skoro smatinelape legitimno. O manuša so tane osudime bari diskriminacia e romen šaj šudno te pištinen: „Ama ola sine roma!“, keda braninena plo ponašibe. O antiromanipa ko društvo tano raširimo hem deluinela e romenge ko odova čani ki odoja bari diskriminacia ko sa e društvoskere thana, marginalizacia hem izložiba ko krivično kotor mrzibaja.
O rasizmi vaktea lilja ko društvo razno izrazia ama o izrazia sine hem tane barabarikane ko odola evropakere phuvja. O duj šerutne linie ko evropakoro antiromanipa tano o trudiba te phanden ja te istrebinen e romen taro o društvo, ja o kjefluko te kontrolirinen e romen asimilaciaja ko majoritetikano društvo.
O hemjasno misal istrebibaja tano džandžolape e romengoro Holokaust telo o dujto dunjakoro mariba, tegani keda maškar ekvaš ja jekh milja roma istrebindžepe. Isto odoja steriliziribaskiri politika so izvršindžape tari i Švedia odobor kasno sar ko 1900-šeliberšeskoro maškar, keda o roma sterilizirindžepe zojraja, tane jekh jasno misal ki jekh istrebibaskiri politika protiv o roma. O roma ki Evropa panda tane phanle, paldime hem pobut olendar smatrinenape sar bišukarale.
Palo o dujto dunjakoro mariba menindžape odova švedikano rajipe e smerea protiv e asimilaciakiri politika. Andžape jekh socialno politikakiri programa so kerdža e romen sar jekh objekti hem predmeti merenge bizo o roma te ovel olen šaipe ko čačutno deluiba ko odluke olenge. Odoja nevi socialno politika ko misal značindža o čhave te ljenpe zojraja taro o dada/daja hem te den olen ko društveskoro arakhiba. Jekh preduslov akale politikake sine odola bare hem sistemikane registririba e romen so o lokalno hem nacionalnikane organ uprave izvršindže telo soro 1900-šeliberš.
Odova direktno diskriminikano kanuni avdive nane ki Švedia, ama o ponašiba e žilavo predrasudencar hem o negativno ponašiba prema o roma panda postoinena hem sa odova panda ingarela dži ki diskriminacia ko švedikano društvo. O historisko nasilstvo so isi prema o roma tane opišime ko „Odoja kali historia – parno lil bašo o nasilstvo hem o ladžakeripa e romen telo o 1900-šeliberš“ isi butfar jekh aktuelno slika, iako o zorale izrazia šaj ko diso meninindžepe.
O antiromanipa tano panda jekh kotor taro bute romengoro sakodiveskoro dživdipa sebepi so anela e romen dži jekh tikno poverenje prema o društvo. E komisiakoro cili tano so jekh importantno uslov te šaj te sovladinelpe o bipoverenje prema o društvo tane o protivmere so sumninena i stigmatizacia/osudiba bašo o roma hem te neutralizirinen o antiromanipa.